Pozdravljeni,
se opravičujem,če sem narobe uvrstila temo.Kje naj začnem...zadnje čase me zelo skrbi glede 14-letnega sina, ker je zadržan in se je zaprl vase.Malce sem brala po forumih in ugotovila, da mogoče sin ni imel dovolj dobrega prijateljskega stika z očetom v otroštvu.Oče je prihajal domov pozno zvečer,skratka z njim se je ukvarjal bolj malo.Potem je prišla še ločitev in je bilo zanj še težje.Sicer je od začetka kazal znake popolnoma ''normalega'' najstnika potem pa se je kar na lepem v četrtem razredu začel družiti s puncami,s fanti pa nič več.Kadar je govora o puncah,je smrtno tiho.Pred dvema letoma sem spoznala zdajšnega partnerja in nikakor se ne ujameta.Prav tako nima več nobenega pravega prijatelja.Če bolj pomislim,sem se s sinom preveč povezala in ga ujčkala.Vseeno ima mojo podporo ne glede na to kaj je.Danes sem prebrala zgodbo človeka,ki je imel podoben problem(glavna vloga mati,oče odsoten) in da je s pomočjo psihoterapevta preklopil svojo usmerjenost...ampak družbe pa ne moreš kar zamenjati ali pač?
Kaj lahko naredim?Ali obstaja možnost,da se spreobrne?Bi bilo potrebno poiskati pomoč pri strokovnjakih?Ima kdo kakšno rešitev?
hvala za vse odgovore in lp
Še kopirani del za lažjo predstavo:
Prav je, da veste, da se je sinov notranji razkol (lahko tudi zmedenost v spolni identiteti) tudi posledica druženja z nefunkcionalnimi moškimi v najbolj pomembnih letih njegovega življenja (oz. nedruženja z funkcionalnimi moškimi). Sin za svojo spolno identiteto potrebuje funkcionalnega očeta s pomočjo katerega lahko »aktivira« svoje moške potenciale. Če se to ne zgodi sin (podzavestno) zasovraži očeta in posledično obstaja velika verjetnost, da zasovraži tudi tisti »moški« del sebe.
se opravičujem,če sem narobe uvrstila temo.Kje naj začnem...zadnje čase me zelo skrbi glede 14-letnega sina, ker je zadržan in se je zaprl vase.Malce sem brala po forumih in ugotovila, da mogoče sin ni imel dovolj dobrega prijateljskega stika z očetom v otroštvu.Oče je prihajal domov pozno zvečer,skratka z njim se je ukvarjal bolj malo.Potem je prišla še ločitev in je bilo zanj še težje.Sicer je od začetka kazal znake popolnoma ''normalega'' najstnika potem pa se je kar na lepem v četrtem razredu začel družiti s puncami,s fanti pa nič več.Kadar je govora o puncah,je smrtno tiho.Pred dvema letoma sem spoznala zdajšnega partnerja in nikakor se ne ujameta.Prav tako nima več nobenega pravega prijatelja.Če bolj pomislim,sem se s sinom preveč povezala in ga ujčkala.Vseeno ima mojo podporo ne glede na to kaj je.Danes sem prebrala zgodbo človeka,ki je imel podoben problem(glavna vloga mati,oče odsoten) in da je s pomočjo psihoterapevta preklopil svojo usmerjenost...ampak družbe pa ne moreš kar zamenjati ali pač?
Kaj lahko naredim?Ali obstaja možnost,da se spreobrne?Bi bilo potrebno poiskati pomoč pri strokovnjakih?Ima kdo kakšno rešitev?
hvala za vse odgovore in lp
Še kopirani del za lažjo predstavo:
Prav je, da veste, da se je sinov notranji razkol (lahko tudi zmedenost v spolni identiteti) tudi posledica druženja z nefunkcionalnimi moškimi v najbolj pomembnih letih njegovega življenja (oz. nedruženja z funkcionalnimi moškimi). Sin za svojo spolno identiteto potrebuje funkcionalnega očeta s pomočjo katerega lahko »aktivira« svoje moške potenciale. Če se to ne zgodi sin (podzavestno) zasovraži očeta in posledično obstaja velika verjetnost, da zasovraži tudi tisti »moški« del sebe.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 02 Okt 2016 00:15