Yo_ napisal:tanja40+ napisal:Nič nimam proti otrokom. Da pa bi imela svojega pa ni šans. Nikoli nisem imela niti najmanjše želje.
Mi gre pa na živce, ko mi ene ženske silijo dojenčke v roke. Tega pa res ne maram. Prav nič se ne stopim ob pogledu na dojenčke. Ni mi do slikanja z njimi, ni mi do tega, da jih pestujem. Pri nas v službi je namreč taka navada, da mlade mamice prinesejo dojenčke za pogledat in potem jih druge sodelavke vlačijo po rokah, jih silijo meni v naročje. Tega pa res ne maram.
Nič nimam proti otrokom, samo stopim pa se ne ob raznih dojenčkih.
No, jaz imam "otroka" - navednice zato, ker je v bistvu že mlada ženska in ne več otrok.
Ja, naprej opisano pa... Mene neki tuji dojenčki in sonca ne zanimajo. In te službene obiske ponavadi preskočim tako, da grem na čik ali pa povem, da se me je nekaj prijelo in začnem full kašljat :p
Dajte si eni dopovedat, da nas vaši otroci dejansko ne zanimajo.
Dobra varianta s temle, da se te je nekaj prijelo :). Bom tudi jaz začela že kak dan pred napovedanim obiskom malce kašljat pa tako naprej :).
Eno je, če greš na obisk k prijateljem in pogledat njihovega dojenčka. To je zato, ker se razumeš s temi ljudmi, ker ti nekaj pomenijo. Čeprav moram vseeno reči, da so mi ljubši par let stari otroci kot dojenčki. Drugo pa je, da ti silijo v naročje neke otroke za katere ti ni mar.
Se sprašujem, če nikoli ne pomislijo kako se počuti dojenček, ki mora čez toliko rok it. Mu je to res všeč? Mu je res do tega, da se vse sodelavke njene mame slikajo z njim v naročju? Mu je res všeč, da ga siljo v naročje neke njemu neznane ženske, ki ga tudi ne želi imet v naročju?
Jaz osebno imam do takih obiskov v v službi obupen odpor. Bolj silijo, večji je odpor.
Ko je imel pa kolega dojenčka, sem šla na obisk pa nista silila ne on, ne ona svojega dojenčka, da ga naj vzamem v naročje. Pa sem ga vzela, ker mi je bilo ok. Ker sta mi starša ok. Ker ne silita nič.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 18 Avg 2016 08:38