Citati iz Biblije glede klanja:
Izaija
Četudi širite roke, si jaz pred vami zakrijem oči; četudi mnogo molite, vas jaz ne slišim, kajti vaše roke so polne krvi. Umijte se, očistite se, spravite vaša hudobna dela izpred mojih oči, izogibajte se hudobiji, naučite se delati dobro, zavzemajte se za pravičnost, pomagajte zatiranim."
Izaija 1,15-1,17
Jeremija
Ko bi bil lačen, bi ne pravil tebi, zakaj moj je svet in kar ga napolnjuje. Mar naj jem meso volov, pijem kri kozlov?
Psalm 50,13.14
Ozej
"Vaše žrtveno klanje in žretje mesa mi je grozljivo in Gospodu ni v zadovoljstvo, temveč se bo spominjal vaših grehov, ki bodo nato prišli nad vas."
Ozej 8,13
Tudi Jezusovi apostoli in učenci so bili vegetarijanci
Da bi vedeli, kaj je Jezus učil o ljubezni do živali in brezmesni prehrani, je dobro vedeti, kako so se obnašali njegovi apostoli in učenci. Antični spisi, za katere je tipično, da niso bili upoštevani v kanonu Biblije, pravijo naslednje:
Peter
"Živim od kruha in oliv, le redko dodam še kakšno zelenjavo."
Klementinske homilije, XII,6; rec. VII, 6
Matej
"Matej je živel od semen, drevesnih sadežev in zelenjave, brez mesa."
Clemens iz Aleksandrije
Paidagogos II,1,16
Janez
"Janez ni nikoli užil mesa."
Cerkveni zgodovinar po Evzebiju,
Kirchengeschichte II 2,3
Bazilij Veliki
"Telo, obremenjeno z mesnimi jedmi, je podvrženo boleznim, zmeren način življenja ga naredi bolj zdravega in krepkega ter tako spodreže težavam korenine. Hlapi mesnih jedi zatemnijo svetlobo duha. Človek bo stežka ljubil krepost, če se veseli mesnih jedi in prazničnih obedov."
Bazilij Veliki, Enkarpa, 1884
Jakob
"Jakob, Gospodov brat, je živel od semen in rastlin in se ni dotaknil ne mesa, ne vina."
Epistulae ad Faustum XXII,3
V Jezusovem evangeliju pa so ohranjene tudi naslednje Jezusove besede:
„Resnično, povem vam, zaradi tega Sem prišel na svet, da odpravim vse krvne daritve in uživanje mesa živali in ptic, ki jih ljudje koljejo."
Das Evangelium Jesu, Pog. 75, 9
Rottweil 1986
Kako zelo so zaničevalci živali v antiki in srednjem veku kršili nauk Nazarečana, se vidi tudi iz apokrifnega spisa "Evangelij popolnega življenja". Ta praevangelij kristjanske inspiracije je eden najstarejših in najpopolnejših zgodnjekristjanskih fragmentov in je bil shranjen v budističnem samostanu v Tibetu, kjer so ga skrili pripadniki esenske skupnosti, da bi ga obvarovali pred ponarejevalci.
V brošuri Prikrivana Jezusova ljubezen do živali je izbranih nekaj poglavij, ki govorijo o Jezusovi ljubezni do živali in o tem, kako se je zavzemal zanje, kjer je le mogel."
Poglejmo si eno od njih:
Gorje lovcem
Ko je bil Jezus na poti z nekaterimi učenci, je srečal moža, ki je dresiral pse za lov na druge živali; in rekel je možu: "Zakaj počneš to?" In mož Mu je odgovoril: "Ker živim od tega. Komu koristijo te živali? Slabotne so, psi pa so močni." In Jezus mu je rekel: "Manjka ti modrosti in ljubezni. Glej, vsaka stvaritev, ki jo je ustvaril Bog, ima svoj smisel in namen. In kdo lahko pove, kaj je dobrega v njej in kako koristi tebi in človeštvu?
In za tvoje preživetje: Glej polja, kako rastejo in so rodovitna, pa drevesa, polna sadežev in zelišča! Kaj hočeš še več, kot ti dá pošteno delo tvojih rok? Gorje močnim, ki zlorabijo svojo moč! Gorje premetenemu, ki rani Božja bitja! Gorje lovcem! Kajti tudi njih bodo lovili!"
In mož je bil zelo presenečen in opustil je dresiranje psov za lov in učil jih je reševati življenje, ne pa ga uničevati. In sprejel je Jezusov nauk in postal Njegov privrženec.
(Pog. 14)
************
Tudi živali so krvoločne, poreče marsikdo. Toda poglejmo, kaj je glede tega rekel Teofil iz Antiohije:»Divje živali so dobile imena po svoji divji naravi in niso bile že od vsega začetka tako ustvarjene, temveč so jih take naredili grešni ljudje. Ko je človek skrenil s poti, so mu sledile tudi one… Ko pa se bo človek povrnil k svoji naravi primernemu sobivanju in ne bo več počel hudobij, bodo tudi one ponovno postale prvobitna prijazna bitja.«
Teofil iz Antiohije,2. pol. 2. stol.
Zgornjo izjavo potrjujejo tudi naslednje Izaijeve besede, s katerimi opisuje, kako bo, ko bo človek spet postal miroljuben.
»Tedaj bo volk prebival z jagnjetom, panter bo ležal s kozličkom. Tele in lev bosta skupaj, majhen deček jih bo lahko vodil. Krava in medvedka se bosta skupaj pasli, njuni mladiči bodo skupaj ležali. Lev bo jedel seno kakor govedo. Dojenček se bo igral nad gadjo luknjo.
V modrasovo votlino bo mali otrok vtikal svojo roko. Nič hudega več ne bodo storili, nič pogubnega naredili na vsej Moji sveti gori, zakaj dežela je polna spoznanja Gospodovega, kakor vode pokrivajo morsko globino.“
Izaija 65,25 7, Izaija 11,6-9
Izaija
Četudi širite roke, si jaz pred vami zakrijem oči; četudi mnogo molite, vas jaz ne slišim, kajti vaše roke so polne krvi. Umijte se, očistite se, spravite vaša hudobna dela izpred mojih oči, izogibajte se hudobiji, naučite se delati dobro, zavzemajte se za pravičnost, pomagajte zatiranim."
Izaija 1,15-1,17
Jeremija
Ko bi bil lačen, bi ne pravil tebi, zakaj moj je svet in kar ga napolnjuje. Mar naj jem meso volov, pijem kri kozlov?
Psalm 50,13.14
Ozej
"Vaše žrtveno klanje in žretje mesa mi je grozljivo in Gospodu ni v zadovoljstvo, temveč se bo spominjal vaših grehov, ki bodo nato prišli nad vas."
Ozej 8,13
Tudi Jezusovi apostoli in učenci so bili vegetarijanci
Da bi vedeli, kaj je Jezus učil o ljubezni do živali in brezmesni prehrani, je dobro vedeti, kako so se obnašali njegovi apostoli in učenci. Antični spisi, za katere je tipično, da niso bili upoštevani v kanonu Biblije, pravijo naslednje:
Peter
"Živim od kruha in oliv, le redko dodam še kakšno zelenjavo."
Klementinske homilije, XII,6; rec. VII, 6
Matej
"Matej je živel od semen, drevesnih sadežev in zelenjave, brez mesa."
Clemens iz Aleksandrije
Paidagogos II,1,16
Janez
"Janez ni nikoli užil mesa."
Cerkveni zgodovinar po Evzebiju,
Kirchengeschichte II 2,3
Bazilij Veliki
"Telo, obremenjeno z mesnimi jedmi, je podvrženo boleznim, zmeren način življenja ga naredi bolj zdravega in krepkega ter tako spodreže težavam korenine. Hlapi mesnih jedi zatemnijo svetlobo duha. Človek bo stežka ljubil krepost, če se veseli mesnih jedi in prazničnih obedov."
Bazilij Veliki, Enkarpa, 1884
Jakob
"Jakob, Gospodov brat, je živel od semen in rastlin in se ni dotaknil ne mesa, ne vina."
Epistulae ad Faustum XXII,3
V Jezusovem evangeliju pa so ohranjene tudi naslednje Jezusove besede:
„Resnično, povem vam, zaradi tega Sem prišel na svet, da odpravim vse krvne daritve in uživanje mesa živali in ptic, ki jih ljudje koljejo."
Das Evangelium Jesu, Pog. 75, 9
Rottweil 1986
Kako zelo so zaničevalci živali v antiki in srednjem veku kršili nauk Nazarečana, se vidi tudi iz apokrifnega spisa "Evangelij popolnega življenja". Ta praevangelij kristjanske inspiracije je eden najstarejših in najpopolnejših zgodnjekristjanskih fragmentov in je bil shranjen v budističnem samostanu v Tibetu, kjer so ga skrili pripadniki esenske skupnosti, da bi ga obvarovali pred ponarejevalci.
V brošuri Prikrivana Jezusova ljubezen do živali je izbranih nekaj poglavij, ki govorijo o Jezusovi ljubezni do živali in o tem, kako se je zavzemal zanje, kjer je le mogel."
Poglejmo si eno od njih:
Gorje lovcem
Ko je bil Jezus na poti z nekaterimi učenci, je srečal moža, ki je dresiral pse za lov na druge živali; in rekel je možu: "Zakaj počneš to?" In mož Mu je odgovoril: "Ker živim od tega. Komu koristijo te živali? Slabotne so, psi pa so močni." In Jezus mu je rekel: "Manjka ti modrosti in ljubezni. Glej, vsaka stvaritev, ki jo je ustvaril Bog, ima svoj smisel in namen. In kdo lahko pove, kaj je dobrega v njej in kako koristi tebi in človeštvu?
In za tvoje preživetje: Glej polja, kako rastejo in so rodovitna, pa drevesa, polna sadežev in zelišča! Kaj hočeš še več, kot ti dá pošteno delo tvojih rok? Gorje močnim, ki zlorabijo svojo moč! Gorje premetenemu, ki rani Božja bitja! Gorje lovcem! Kajti tudi njih bodo lovili!"
In mož je bil zelo presenečen in opustil je dresiranje psov za lov in učil jih je reševati življenje, ne pa ga uničevati. In sprejel je Jezusov nauk in postal Njegov privrženec.
(Pog. 14)
************
Tudi živali so krvoločne, poreče marsikdo. Toda poglejmo, kaj je glede tega rekel Teofil iz Antiohije:»Divje živali so dobile imena po svoji divji naravi in niso bile že od vsega začetka tako ustvarjene, temveč so jih take naredili grešni ljudje. Ko je človek skrenil s poti, so mu sledile tudi one… Ko pa se bo človek povrnil k svoji naravi primernemu sobivanju in ne bo več počel hudobij, bodo tudi one ponovno postale prvobitna prijazna bitja.«
Teofil iz Antiohije,2. pol. 2. stol.
Zgornjo izjavo potrjujejo tudi naslednje Izaijeve besede, s katerimi opisuje, kako bo, ko bo človek spet postal miroljuben.
»Tedaj bo volk prebival z jagnjetom, panter bo ležal s kozličkom. Tele in lev bosta skupaj, majhen deček jih bo lahko vodil. Krava in medvedka se bosta skupaj pasli, njuni mladiči bodo skupaj ležali. Lev bo jedel seno kakor govedo. Dojenček se bo igral nad gadjo luknjo.
V modrasovo votlino bo mali otrok vtikal svojo roko. Nič hudega več ne bodo storili, nič pogubnega naredili na vsej Moji sveti gori, zakaj dežela je polna spoznanja Gospodovega, kakor vode pokrivajo morsko globino.“
Izaija 65,25 7, Izaija 11,6-9
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 21 Avg 2016 09:49